Moj mož Renato mi je že nekajkrat omenil, da z najinim BMW-jev obiščeva Dolomite. Pač, ker jih še nisem obiskala s takim prevoznim sredstvom, pa tudi da malo spiliva tega jeklenega dvokolesnika. Ok, zakaj pa ne. Že prvo polovico avgusta je mož vestno spremljal vremensko napoved, saj sva odhod načrtovala že pred 15.8. Ker napoved za takrat ni bila ravno rožnata, sva odhod prestavila na zadnji vikend v avgustu, po družinskem dopustu.
Pridružila sta se nama prijatelja Nenad in Dorjan, vsak na svojih mašinah. Dobili smo se pri Dorjanu v soboto, 29.8. ob 7-ih zjutraj. Uau, zdaj pa na pot. Bila sem vsa navdušena, polna pričakovanj, v upanju na lepo vreme in uživanje v prekrasnih Dolomitih. Ker smo si želeli čim prej videti ta mogočna gorovja, smo prvih 145 km prevozili po avtocesti do Tolmezza. Naslednjih 50 km pa po navadni cesti do našega prvega postanka v Forni di Sopra, znanem smučarskem letovišču.
Vožnjo smo nadaljevali mimo prelaza Mauria Pass (1298 m) in se nato vzpenjali mimo Auronza di Cadore ter še z nekaj ovinki prispeli do naslednjega postanka, kraj Misurina. Ta kraj ni samo privlačen za motoriste, ampak tudi za sopotnice… res prava paša za oči. V osrčju kraja se nahaja jezero, Lago di Misurina, znana turistična destinacija nedaleč stran od Cortine d’Ampezzo, obdana z najbolj znanimi vrhovi v Alpah, Tre Cime di Lavaredo (2999 m). Nekaj fotografij tega čudovitega kraja, kjer smo se osvežili s pivom.
Pot nas je vodila po zmernih ovinkih do prelaza Passo Tre Croci (1805 m). Nato so se ovinki ‘zgostili’, peljali smo mimo Alvere ter prispeli v Cortino d’Ampezzo. Po dolgih 22-ih letih sem jo ponovno obiskala… čudovit občutek. Mesto spada med tri najbolj ekskluzivne gorske lokacije, znano po alpskem smučanju, prava ‘kraljica Dolomitov’. Seveda nismo mogli zapustiti Cortine brez kavice, kljub temu da smo pričakovali račun v ‘visokem’ znesku. Namreč, 3 kave in 2 kepici sladoleda nas je stalo 10 EUR. Še nekaj slik iz čudovite Cortine:
