Člani kluba smo se zapeljali na večdnevni klubski izlet po Vojvodini.
Vsebina povzeta iz klubskega javnega FB profila MaxiScooter.Si.
Evo prvi dan večdnevnega izleta MAXI VOJVODINA je končan. Štartali smo iz Domžal ob 8.30 in v Rogaški Slatini sta se nam pridružila še Dušan in Milena. Pot smo nadaljevali proti Hrvaški in po prehodu državne meje se je začelo pravo popotovanje po slavonjsikh ravnicah in seveda skozi vsa mesta in vasi je omejitev največ 70 km/h, no včasih tudi 90 km/h, če je sreča. Prvotni plan je bil, da bi spali najprej v Koprivnici, no glej ga zlomka, Koprivnica je prišla prehitro, ……potem smo se hitro odločili, da bomo prespali v Virovitici, ampak glej ga zlomka, spet smo bili prehitro v Viromotici, kjer smo se ustavili na pijači. Ja ni kaj, spet smo dali glave skupaj in padu je predlog, da podaljšamo še dobrih 70 km in prespimo v Našicah. Po klicu v gostišče in prenošišče EGGHUG se odpravimo naprej do Našic.
Drugi dan večdnevnega izleta MAXI VOJVODINA je končan. Zjutraj smo iz Našic štartali ob 8.15 in se skozi Osjek, kjer smo se v trdnjavi ustavili na kavici, pripeljali do Vukovarja. Najprej smo si na Trpinski cesti, bolj znani kot “groblje tenkoca” ogledali spominsko sobo brniteljem Vukovarja. Po ogledu smo se zapeljali do vodnega stolpa, simbola Vukovrja, kateri je obnovljen kot opomin na tamkajšnje boje med vojno. V bližji vojašnici imajo zbirko vojaške tehnike, ki je bila uporabljena v vojni in se jo splača pogledat. Po zaključku ogleda opreme v vojašnici smo se odpravili še v Ovcara Memorial Center.
Po prestopu hrvaško – srbske meje se je naše popotovanje nadaljevalo po Vojvodini skozi Bačko Palanko, Sombor do Subotice, kjer nam je moj prijatej iz vojske, Vinko Peceric, uredil spanje.
.
.
Tretji dan večdnevnega izleta MAXI VOJVODINA je končan. Danes smo se za trenutek ustavili na Palić jezeru in se zaradi gužve odpeljali naprej. Čez pribljižno 1 uri vožnje smo prispeli na Madžarsko in si ogledali razstavo maket stavb, ki so bile razporejene na območju nekdanje austroogrske. To je podobno kot minimudos v Celovcu.
Po končanem ogledu smo se vrnili v Vijvodino in pot nadaljevali proti Kikindi, kjer smo si ogledali mestni muzej v katerem hranijo okostje mamuta, ki so ga našli na tem področju.
Muzej starih mašina smo na žalost morali izpustiti, ker je bil že zaprt, ko smo prispeli.
Pot smo nadaljevali do Temerina, kjer sem se po treh letih dogovarjanj dobil s kolegom iz vojske.
No da ne pozabim mali opisat tudi same ceste po Vojvodini. No kako naj napišem ….
…. ceste so po večini ravnine in vsakih 10 km je en ovinek levo in potem spet 10 km ravnine in en ovinek v desno ….. ampak, da nam ne bi bilo na cesti dolgočasno zaradi vseh teh ravnin, nam je z boka še kar močan veter, kar je potovanju dalo še poseben čar ….. ker smo se vozili skozi polja, katerim ni bilo videti ne konca in ne kraja.
…. ceste so po večini ravnine in vsakih 10 km je en ovinek levo in potem spet 10 km ravnine in en ovinek v desno ….. ampak, da nam ne bi bilo na cesti dolgočasno zaradi vseh teh ravnin, nam je z boka še kar močan veter, kar je potovanju dalo še poseben čar ….. ker smo se vozili skozi polja, katerim ni bilo videti ne konca in ne kraja.
.
.
Četrti dan večdnevnega izleta MAXI VOJVODINA 2024 je za nami. Kaj naj napišem? …. hmmm …. zjutraj smo se zbudili v deževno in mokro jutro, tako, da smo malo prestavili štart potovanja. Prvotni plan je bil, da si ogledamo muzej straih vozila v Žeravici, če ne bo dezevalo. Ampak smo se zjutraj odločili, da se po dežju ne bomo vozili nazaj cca 60 km in pol še enkrat 60 km do točke kjer smo bili. Zato smo se po obilnem zajtrku odpravili proti Fruški gori in si tam ogledali etno selo Vrdnička kula. Pot smo nadaljevali proti Rumi in naprej v Sremsko Mitrovico, kjer smo si ogledali najdaljši most za pešce in kolesarje v Evropi – most Svetega Irinije, kot so ga poimenovali.
Nato smo napoljili naše žejne jeklene konjičke in nadaljevali pot do srbsko/hrvaške meje in naprej do Vinkovcev.
Pot smo zaključili v Požegi, kjer smo tudi prespali.
Peti in hkrati tudi zadnji dan večdnevnega izleta v tujino MAXI VOJVODINA, je za nami. Prespali smo v Požegi v Guest House Bagi, kjer imajo 4 sobe ampak so te vrhunske.
Danes zjutraj po obilnem naprej počakali, da je nehalo deževati, ker smo včeraj imeli dovolj dežja in dežjakov …..
… predno smo se odpravili na pot, je bilo seveda oprati naše dvokolene konjičke, ker so bili res umazani od včerajšnjega dne. Kot sem že napisal, se je po zatrku naredil lep dan in nas je skoz spremljal sonček in oblaki, ki pa niso bili preveč razpoloženi, da bi še spustili kakšno dežno kapljo.
… predno smo se odpravili na pot, je bilo seveda oprati naše dvokolene konjičke, ker so bili res umazani od včerajšnjega dne. Kot sem že napisal, se je po zatrku naredil lep dan in nas je skoz spremljal sonček in oblaki, ki pa niso bili preveč razpoloženi, da bi še spustili kakšno dežno kapljo.
Pa pustimo zdaj vreme …. no kot že veste tisti, ki ste že bili z menoj na kakšnem daljšem potovanju, da sem poln nepričakovanih norosti in podvigov in tudi tokrat ni šlo brez tega …… Ja že po prvih metrih od prenočišča se je začelo dogajati…….. najprej smo mal zalutali v Požegi potem pa še v Zagrebu, tko da smo si ga tudi nenapovedano ogledali. Po prestopu državne meje v Rigoncih smo prišli nazaj v Slovenijo.
Video večdnevnega izleta MAXI VOJVODINA, sledi, ko ga naredim.
Bilo je zanimivo, zabavno in mokro…. se vidimo na naslednjem klubskem izletu!
Avtor in organizator izleta: Aleš V.
