FrancK KnezjiPrestol skupinska MALA

Lepa nedeljska vremenska napoved je botrovala, da smo se člani Kluba MaxiScooter.Si odpeljali na izlet po Avstrijsko-Koroški. Tokrat smo združili dve klubski regiji in pripravili skupni izlet po krajih, ki so nam vsem nekje na podobni oddaljenosti. Pridružili so se nam seveda člani in nekateri novi ljubitelji maxi skuterjev še iz ostalih koncev Slovenije.

Maxi AT Koroska celotna potCilji tega izleta so bili ogled razglednega stolpa Pyramidenkogel ob Vrbskem jezeru, vožnja okoli jezera in ogled še Knežjega prestola/kamna na Gosposvetskem polju. Pripelajali smo se iz dveh smeri, iz štajerskega konca preko Maribor-Dravograd, z ljubljanskega pa preko Ljubljana-Tržič. Vsi skupaj smo se nato združili v Borovljah (Ferlah) in naprej nadaljevali skupaj.

20160828 134329

 

Tokratni klubski izlet je bil zagotovo izjemen v vseh pogledih, saj smo prvič na izletu (po tujini) imeli tako veliko število motorjev. Odpeljali smo krog cca. 250km. Kolona je bila dolga več kot kilometer dva. Ko je bil začetek kolone že v naslednji vasi, je konec kolone bil še v prejšnji. Glede na pričakovanja, da bo ta klubski izlet zares najbolj obiskan in predvsem organizacijsko zelo zahteven, smo se odločili, da se izognemo vsem večjim turističnim krajem, predvsem pa mestu Celovec (Klagenfurt). Tako je bil krog naokoli dosti večji, kot bi bil sicer, če bi bili manjša skupina.

Najprej smo si ogledali znameniti razgledni stolp Pyramidenkogel, leseni stolp višine tam nekje le nekaj čez 70m, postavljenem na vrhu gore, kjer skupna višina sega tja do nekaj čez 900m nadmorske višine. Večina vseh nas se je povzpela tudi na sam vrh tega stolpa in od koder se je dalo videt prav celotno Vrbsko jezero in obronke Celovca, zaradi meglic pa nekoliko manj v ostale smeri. Gor na vrh stolpa smo se zapeljali z liftom, dol pa nekateri peš, nekateri pa so se dol spustili kar po toboganu…

20160828 165006Po daljšem postanku (ki smo ga izkoristili tudi za malico) smo pot nadaljevali v smeri vožnje okoli Vrbskega jezera, kjer v enem delu cesta gre skozi sam center večjega turističnega kraja, kjer je bila res prava gneča, a le na kratko. Že naslednji kilometri so bili spet po lokalnih cestah, kjer se je hitrost kolone gibala med 50 do 70km/h. Za vodenje kolone smo kot običajno prosili Aleša in še 4 člane (Erik, Boris D., Maksimiljan in Igor K., ki so bili med seboj povezani preko radijske zveze) in ki so odlično, predvsem pa z najvišjo stopnjo varnosti, uspešno peljali našo, res veliko skupino maxi skuteristov.  

Naslednja točka naših ogledov je bil Knežji prestol/kamen na Gosposvetskem polju. Kraj, čisto na drugem koncu našega začetka vožnje. Vožnja tja je bila po lokalnih in povezovalnih cestah med manjšimi in večjimi naselji. Ker je Avstrija gorata dežela, nas je pot tako vodila gor in dol, po lepih in manj lepih cestah, med koruznimi polji in mestnimi trgi. Ker nismo našli prav nikogar, ki bi te kraje res dobro poznal, smo si pomagali le z Garmin navigacijo. Tako je sama vožnja bila še toliko bolj zahtevna (kar mi bodo potrdili mnogi Garmin popotniki, kako zna biti ta navigacijsks naprava včasih premalo natančna, da bi lahko res z zagotovostjo razbrali pravo smer…). 

Postanek na, zgodovinsko za Slovence res pomembnem mestu – Vojvodskem prestolu, je bil dokaj kratek, le toliko, da smo si (od vročine) malo oddahnili, naredili skupinsko klubsko sliko ter dogovorili, kako bomo pot nadaljevali naprej. Nekateri od članov, ki se jim je že nekoliko mudilo domov so odrinili prej. Omagdalensbergstali pa takoj za tem, v smeri Avstrijsko-Slovenske meje, smer Železna Kapla, kjer smo se kasneje tudi dokončno razšli.

A po poti smo zgrešili en odcep v pravo smer in smo se odpeljali še na bližnji Magdalensberg  ali Štalensko Goro. Kot je znano za Avstrijo (in v popolnem nasprotju s Slovenijo), pri njih samo eno pot vodi v eno smer, pri nas pa vsaj dve ali več. Tako smo se gor po prav lepih, a dokaj strmih ovinkih zapeljali pod sam vrh te gore, kjer smo sicer videli to zgodovinsko mesto, a smo se ustavili le toliko, da smo na enem od bolj ravnih asfaltnih delov (med kravicami, ki so se tam okoli pasle),… obrnili in se vrnili nazaj na našo pravo pot.

Kot je bilo dogovorjeno, smo se na odcepu za Železno kaplo dokončno razšli, ljubljanski del ekipe preko na Jezersko in Ljubljano, Štajerci pa v smeri Prevalje-Maribor, kjer smo se ustavili še v znanem Koroškem gostišču na Selah. Seveda, kot se nam maxi skuteristom pogosto dagaja, da se čez dan raje vozimo, kot pa kafetkamo, tako smo imeli (namesto poznega kosila), pozno večerjo. Če bi se odrekli hrani (kar nam prav tako ni v navadi), bi se domov vrnili še po svetlem. Tako pa smo vrnili že v trdi temi, enako kot tudi ostala večina naših članov iz drugih koncev Slovenije.

 

Hvala ekipi, ki je skrbela za varnost kolone, članom Kluba MaxiScooter.Si in našim gostom pa za tako množično udeležbo! 

 

Lep maxi pozdrav do naslednjič…!!! 

 

Avtor: Boris N.

Slike: Franc K., Boris N., landesmuseum,..

 

{gallery}stories/IZLETI/20160828_KnezjiKamen/Slike{/gallery}

 

 

MaxiScooter.Si
Prejšnja objavaODBOJKA NA MIVKI
Naslednja objavaKORZIKA 2016