MAXI ZAHVALA GRE PODJETJU PLEŠKO CARS BREZOVICA,  da nam je motor KYMCO AK 550 posodilo za test.

Tokrat smo na test dobili novi maksi skuter tajvanskega proizvajalca KYMCO, ki je eden od največjih proizvajalcev motornih koles in skuterjev v Aziji.

Pred časom je KYMCO naredil veliki maksi skuter MYROAD 700 vendar so opustili izdelavo, ker se v Evropi ni najbolje prijel in so se tokrat odločili priti na EU trg velikih maksi skuterjev z novim modelom. Čeprav ima KYMCO na evropskem trgu kar nekaj skuterjev in motornih koles od 50 do 500 ccm, so tokrat naredili korak naprej in šli v korak s časom.

Leta 2016 so na sejmu EICMA v Milanu predstavili model AK550. Model AK550 ima, za razliko od ostalih njihovih modelov, 4 taktni agregat z dvema valjema in 550 ccm ter 39 kW (53 KM) ter 15 litrsko posodo za gorivo. Masa skuterja je 226 kg in ima pogon na jermen.

Na prvi pogled je skuter zelo podoben Yamahinemu T-MAX-u. Od T-MAX-a se razlikuje po agregatu, ki je močnejši. Tudi sprednji in zadnji del skuterja se razlikuje, saj ima vse luči v LED tehnologiji, ki so zelo dobro vidne podnevi, sicer pa tudi ponoči zelo dobro razsvetlijo cestišče. Ima 15 palčna kolesa spredaj in zadaj, kar ugodno vpliva na vožnjo, vendar pa je med vožnjo po malo slabši cesti mogoče čutiti na krmilu manjše tresljaje. Če pa amortizerje pravilno nastavimo, se teh tresljajev znebimo.

Tudi armaturna plošča je v LED tehnologiji. Razdeljena je na tri dele; Zgornji levi del prikazuje vrtljaje, tlak v pnevmatikah, povprečno porabo goriva v l/km in trenutno porabo goriva v l/km ter km/l. Spodnji del prikazuje prevožene kilometre z dvema dnevnima števcema (A in B) ter že prevoženi kilometri s trenutnim jermenom in oljem. Prikazani ažurirani podatki so zelo dobrodošli, saj smo lahko sproti seznanjeni s trenutnim stanjem obrabe in ali je že čas, da kaj od naštetega zamenjamo. Skuter nam daje možnost povezave preko bluetooth-a na GSM aplikacijo. V sredinskem delu je možen prikaz vremena in navigacije neposredno preko mobilnega telefona. Na razpolago imamo še prikaz večje ure, števca hitrosti, vendar je potrebno pri tej možnosti izbrati želeno ozadje. Na tretjem ekranu je prikaz hitrosti, prav tako v LED tehnologiji, ki pa je ob močnejšem soncu malo slabše viden. Tu najdemo poleg hitrosti še ikone za gretje ročk, stanje akumulatorja in tako dalje.

Všeč nam je to, da so pri KYMCU šli v korak s časom, saj ima skuter KEYLESS zagon. To pomeni, da je ključ v žepu in se skuter zažene le s pritiskom na gumb za zagon. Ko motor ugasne in se od njega oddaljimo več kot 1,5 m – 2 m, se v manj kot treh minutah izklopi elektrika. Za ponovni zagon je potrebo pritisnit gumb za »vklop« na glavnem stikalu (kot npr. pri zaklenjenem mobilnem telefonu) in potem spet zaženemo motor. Kadar skuter dalj časa miruje in ima zaklenjeno krmilo (krmilo lahko zaklenemo le ročno), ni mogoče odkleniti krmila ali zagnati motorja samo s pritiskom na gumb za zagon. V tem primeru je potrebno najprej pritisniti gumb za vklop elektrike na glavnem stikalu. Ko se glavno stikalo obarva modro se pojavi signal in po nekaj sekundah se lahko šele odklene krmilo in zažene motor. Omenjena situacija je mogoče malo moteča, vendar pa vse stvari, katerih še ne obvladamo, zahtevajo od nas malo večjo pozornost. Ko se sčasoma privadiš na vrstni red, je vse skupaj zelo preprosto; kot bi vžigali motor z navadnim ključem.

Sedež je glede na to, da je sorazmerno tanek, zelo udoben. Po udobni namestitvi se lepo prilega. Tudi vožnja v dvoje je bila za sopotnika udobna. Želim pa omeniti, da je »držalo« bolj skrito in se je moral sopotnik držati za nosilec zadnjega kovčka, ki pa je postavljen bolj nizko in blizu sedeža. Pomanjkljivost bi lahko rešili z dodatnimi ročkami, ki bi se lahko pritrdile na nosilec zadnjega kovčka.

Prostornina prtljažnika pod sedežem zadostuje hrambi ene čelade ter nekaj drugih malenkosti; rokavice, ledvični pas, prva pomoč ipd. Pod krmilom ima KYMCO tudi dva predala in v enem od predalov je USB priklop. Predala sta nerodno postavljena in imata zelo malo prostornine, posledično se z roko se le s težavo seže vanju.

Sama drža za krmilom je bila zame malo nerodna, to pa zato, ker sem višji od 180 cm. Samo krmilo skuterja je postavljeno prenizko, in posledično se krmilo pri zavijanju zadeva v kolena.

KYMCO AK550 ima dva način vožnje, za suho in mokro cest kar je potrebno ročno vklopiti. Za vožnjo po mokrem cestišču je tu nadzor zdrsa zadnjega kolesa, kar se pri vklopu le tega kontrolna lučka obarva rumeno, drugače je modre brave.

Prvi dan testa je bil namenjen spoznavanju skuterja, zato smo šli na šolski poligon za motorna kolesa. Seveda z našim testom nismo ovirali kandidatov v šolah vožnje med njihovim treningom. Po dveh urah testiranja skuterja na poligonu šole vožnje, sem prišel do veliko novih spoznanj.

Pri vožnji osmice se je skuter dobro odzival, saj je lahko vodljiv. Ker pa ima skuter že omenjeno zelo nizko krmilo, sem med vajo s krmilom zadeval v kolena. Situacijo sem rešil tako, da sem kolena pomaknil navzven. Pri vaji »spelji in ustavi« se je skuter prav tako odlično izkazal, saj je pri odpiranju plina pogonski agregat zelo odziven in tudi pri hitrem ustavljanju (cca 1m) se hitro ustavi. Zaviranje v sili, hitrost cca 50 km/h, pot popolne ustavitve cca 5 m. Zavore so se izkazale za zelo dobre, saj ob dveh diskih spredaj in enem zadaj skuter zelo hitro ustavijo in tudi ABS je lepo deloval tako, da ni prihajalo do blokade koles. Tudi med samim zaviranjem je bil skuter lepo vodljiv.

Težava z nizkim krmilom se je največkrat pojavila na poligonu med počasnim slalomom pri hitrosti med 5 do 10 km/h.

Hitri slalom sem vozil pri hitrosti nad 30 km/h in skuter je postal po nekaj poskusih prava igrača, saj se je izkazal kot zelo vodljiv na hitrih zaprtih ovinkih. To, da je tako okreten in lahko vodljiv mu daje njegova nizka masa, nizko težišče in majhna medosna razdalja. Tudi pri vaji izogiba oviri se je odlično izkazal saj ga je z lahkoto obvladati v nepredvidenih situacijah.

Naslednje testiranje smo izvedli na cesti. Zapeljali smo se na Rakitno pa naprej do Bloškega jezera. To traso smo izbrali zaradi razgibanosti, saj je bil namen testa narediti vožnjo po čim bolj ovinkastih cestah kot tudi po cestah v klanec.

Skuter je se odlično izkazal pri vožnji navkreber, kot tudi pri vožnji navzdol po klancu. Skozi ovinke je lepo vodljiv in tudi pospešek iz ovinka je dober, saj je hitro dobival na hitrosti.

Zadnji dan smo se odločili, da naredimo relacijsko vožnjo in smo se zapeljali na Vršič, kjer je zelo pozitivno presenetil z okretnostjo in dobrim pospeševanjem kljub ovinkom.

Pri vožnji po avtocesti (AC) je pri hitrosti 130 km/h lepo držal smer in tudi pri pospeševanju se je zelo dobro odzival. Vožnja po AC je bila malo moteča, saj bi bila vetrna zaščita lahko boljša. Zaradi nizkega in ozkega vizirja je bil pritisk vetra malo močanejši, vendar ga je vizir kljub temu lepo odbijal nad glavo in tako ga skoraj da ni bilo čutiti. Pogrešal sem več vetrne zaščite za noge, kljub temu veter ni bil preveč moteč. Rešitev bi bila lahko namestitev dodatnih odbojnikov vetra. Zaradi takšne vetrne zaščite za noge, bi bil voznik v primeru dežja veliko bolj moker, kot vozniki drugih skuterjev. Prostora za noge je sicer dovolj, vendar se ne bi pritoževal nad dodatnim prostorom v primeru iztegnjenih nog.

KYMCO AK 550 je zelo dobra konkurenca ostalim skuterjem. Konkurira z udobno vožnjo. Zaradi nizkega težišča in kratke medosne razdalje, je bolj naravnan za športno vožnjo in vožnjo v mestnih središčih.

Hvalimo in grajamo

+ Zvok, motor, vozne lastnosti, oprema, cena, teža,

- slaba vidljivost na armaturno ploščo pri močnejšem soncu, prostor pod sedežem in prostor za noge ter prostor predalov.

 Na testu smo prevozili 630 km, porabili 32,50 l goriva (povprečna poraba goriva na 100 km cca 5,14 l).

Servisi KYMCO AK550:

- servisni intervali: vsakih 5.000 km

- zamenjava pogonskega jermena in vžigalne svečke: vsakih 20.000 km

- pregled oziroma nastavitev ventilov (po potrebi) oz. vsakih 40.000 km.

KYMCO AK 550 SPECIFIKACIJE

Viri: motoph.com

Testirala: Aleš V. in Boris D.

{gallery}stories/prispevki/201809_KymcoAK550{/gallery}